Zaigrali so igralnico
www.direkt.si (23.9.2005)
Pred letom je Casino Ljubljana na na Miklošičevi ulici doživel nenavaden rop: zgodaj dopoldne, ko je bila v poslovnih prostorih le snažilka, je vstopil neznanec, se predstavil kot uslužbenec, odšel do blagajne, v kateri sta bila oba ključa sefa, ga odprl, napolnil torbo, odšel mimo nadzornih kamer tako, da se ni razkril (nosil je kapo in očala, obraz si je zakrival z mobilnim telefonom, kot da telefonira), in odkorakal s šestnajstimi milijoni tolarjev. Videonadzornik, šef varnosti in mehanik so prišli pol ure pozneje. Tat je za podvig potreboval pičle tri minute.
Objektivno odgovornost za rop bi moral prevzeti vodja igralnice, direktor igralništva Pavo Ivankovič (bivši direktor Urada za nadzor in prirejanje iger na srečo; eden od glavnih akterjev pri zašitju Hitovega Danila Kovačiča). Pred tremi leti so njegovemu prihodu v ljubljanski kazino "navadni" uslužbenci zelo nasprotovali.
Preiskava doslej ni obrodila sadov: kriminalisti niso nikogar zaslišali s poligrafom, nekajkrat so zaslišali le snažilko, predsednik uprave Aleš Peklenik pa je zaposlenim prepovedal, da bi se pogovarjali o tej temi. Nihče ni poskušal odgovoriti na vprašanje, zakaj sta bila oba ključa na istem mestu, čeprav bi moral biti en pri šefu videonadzora, drugi pa pri blagajniku.
Prvega julija letos se je igralnica z Miklošičeve z velikim pompom preselila v grandiozni hotel Domina na Dunajsko cesto. Pa je jackpot, pri katerem so stalni igralci na Miklošičevi začetno vsoto 20.000 evrov z vlaganjem zvišali že na 107.000 evrov, ostal kar na stari lokaciji. Igralci (znani odvetniki, tožilci, med njimi tud razvpiti Miran Železnik - Alfi, bivši vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega tožilstva, proti kateremu je vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige ter nevestnega dela v službi) so zaman spraševali po njem, pritoževali so se, saj konec koncev pustijo na dan v igralnici tudi po 1000 evrov, a se, razumljivo, vseeno niso hoteli javno izpostaviti. Ostali so brez priljubljenega avtomata oziroma več kot 100.000 evrov. Na Miklošičevi je ostala tudi elektronska ruleta Queen Theater, ki je stala 86 milijonov tolarjev. Tam sameva še približno 50 drugih igralnih avtomatov.
V novem ljubljanskem kazinoju je predsednik uprave za prva dva meseca napovedal 400 gostov na dan, v septembru pa že 600. Pa jih še vedno le redko pride več kot 250 na dan. Prvi mesec je imela igralnica 97 milijonov tolarjev bruto prometa, avgusta pa 107 milijonov. Načrt pa je bil 220 oziroma 300 milijonov tolarjev.
Čeprav je bila narejena podrobna ekonomska študija za selitev ljubljanskega kazinoja v BTC in je bilo o tem podpisano tudi pismo o nameri, je prejšnji nadzorni svet uveljavil odločitev o selitvi v Domino – brez študije, čez noč.
Novi ljubljanski kazino je skoraj neopazen. Napis na fasadi je neosvetljen, tudi v notranjosti ni nobenega napisa, hotelski projektant ga ne dovoli zaradi domnevne kazitve celostne podobe hotela. V marketingu so zaposleni štirje ljudje, ki se ukvarjajo predvsem z najemanjem izvajalcev zabavnega programa v igralnici. V juliju so za program porabili 35.000 evrov, avgusta 40.000 evrov.
Na drugi strani je redno zaposlenih le še pet krupjejev, čeprav so ob odprtju javno obljubljali kopico novih delovnih mest. Za primerjavo, na Miklošičevi je bilo redno zaposlenih petnajst krupjejev. Na blagajni dela 25 ljudi, od tega je redno zaposlenih le pet. Na novi lokaciji so redno zaposlene preprosto zamenjali s študenti, ki seveda nimajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje blagajniških poslov.
Hotel Domina, ki je del verige italijanskih hotelov, je domnevno dal poroštvo za velik kredit za igralnico, zato jo praktično vodijo štirje Italijani, šminkerji iz San Rema, kar sploh ni zakonito. Osebju v igralnici jih nihče ni niti predstavil, Ivankovič je le prepovedal vsakršen stik z njimi. Italijani, formalno so svetovalci uprave, so najprej le opazovali, zdaj pa so že napol prevzeli vodenje. Najmanj eden od njih je stalno navzoč v igralnici, obvezno pa pri štetju denarja ob osmih zjutraj.
Od štirih videokontrolorjev ima ustrezne izpite in zna slediti morebitnim prevaram za mizo le eden, drugi je bivši blagajnik, tretji je bivši receptor blagajnik in četrti je človek, ki je v Mercatorju delal na nadzornih kamerah. Odkar je kazino v Domini, niso iz nadzorne sobe niti enkrat javili, da je bilo kaj narobe vplačano, čeprav delajo za mizami sami mladi, neizkušeni krupjeji.
Žive igre v Domini še nekako uspevajo, avtomati pa zaradi neprimerne lokacije za igralce, ki zavijejo v igralnico spotoma in igrajo za manjše vsote, sploh ne. Zato se je direktor Ivankovič odločil, da bo vse igralne avtomate, pri katerih določiš, koliko bodo vrnili igralcem, nastavil (zmanjšal) na 90, 91 in 92 odstotkov vračanja. Tehnikom, ki so morali znižati nastavitve, je razložil, da je igralnica trenutno v slabem finančnem stanju, čez kakšno leto, ko bo v boljšem, pa bodo odstotek vračanja zvišali. Uslužbenec iz SIQ (slovenski kakovostni standard) je po obisku ljubljanskega kazinoja na novi lokaciji izjavil, da bi bili igralni avtomati s takšnimi odstotki vračanja v novogoriškem Hitu popolnoma prazni oziroma brez obiska.
V začetku septembra so italijanski svetovalci ugotovili, da gre vse skupaj narobe. Vprašali so tehnike, ti pa so jim povedali, da delajo po ustnih naročilih direktorja Ivankoviča. V Domini so se 7. septembra popoldne sestali predsednik nadzornega sveta igralnice Igor Bončina (bivši direktor GR, znani stečajni upravitelj, 40-odstotni lastnik prednostnih delnic Casinoja), predsednik uprave Peklenik, finančni direktor Peter Cerar, predstavnik verige hotelov USB (avstrijski investitor), šef italijanskih svetovalcev Ricardo Tore in znani odvetnik Andrej Toš. Po zaslišanju tehnikov so pred vrata Ivankovićeve pisarne postavili varnostnika z ukazom, da direktorju igralnice prepove vstop. Direktorja igralništva ni več na spregled.
Kdo bo torej odgovarjal za popolnoma zgrešeno investicijo Casinoja Ljubljana? Je bil cilj mogoče le v tem, da se dokonča investicija, usoda igralnice v prihodnosti pa sploh ni več po membna? Pravi odgovor je verjeten približno toliko kot visok dobitek na ruleti.
Gorazd Suhadolnik
Casino Ljubljana se je na začetku poletja iz nekdanje picerije na Miklošičevi končno preselil v opevani hotel na Dunajsko in že pred jesenjo pristal skoraj na robu propada.
Pred letom je Casino Ljubljana na na Miklošičevi ulici doživel nenavaden rop: zgodaj dopoldne, ko je bila v poslovnih prostorih le snažilka, je vstopil neznanec, se predstavil kot uslužbenec, odšel do blagajne, v kateri sta bila oba ključa sefa, ga odprl, napolnil torbo, odšel mimo nadzornih kamer tako, da se ni razkril (nosil je kapo in očala, obraz si je zakrival z mobilnim telefonom, kot da telefonira), in odkorakal s šestnajstimi milijoni tolarjev. Videonadzornik, šef varnosti in mehanik so prišli pol ure pozneje. Tat je za podvig potreboval pičle tri minute.
Objektivno odgovornost za rop bi moral prevzeti vodja igralnice, direktor igralništva Pavo Ivankovič (bivši direktor Urada za nadzor in prirejanje iger na srečo; eden od glavnih akterjev pri zašitju Hitovega Danila Kovačiča). Pred tremi leti so njegovemu prihodu v ljubljanski kazino "navadni" uslužbenci zelo nasprotovali.
Preiskava doslej ni obrodila sadov: kriminalisti niso nikogar zaslišali s poligrafom, nekajkrat so zaslišali le snažilko, predsednik uprave Aleš Peklenik pa je zaposlenim prepovedal, da bi se pogovarjali o tej temi. Nihče ni poskušal odgovoriti na vprašanje, zakaj sta bila oba ključa na istem mestu, čeprav bi moral biti en pri šefu videonadzora, drugi pa pri blagajniku.
Prvega julija letos se je igralnica z Miklošičeve z velikim pompom preselila v grandiozni hotel Domina na Dunajsko cesto. Pa je jackpot, pri katerem so stalni igralci na Miklošičevi začetno vsoto 20.000 evrov z vlaganjem zvišali že na 107.000 evrov, ostal kar na stari lokaciji. Igralci (znani odvetniki, tožilci, med njimi tud razvpiti Miran Železnik - Alfi, bivši vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega tožilstva, proti kateremu je vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige ter nevestnega dela v službi) so zaman spraševali po njem, pritoževali so se, saj konec koncev pustijo na dan v igralnici tudi po 1000 evrov, a se, razumljivo, vseeno niso hoteli javno izpostaviti. Ostali so brez priljubljenega avtomata oziroma več kot 100.000 evrov. Na Miklošičevi je ostala tudi elektronska ruleta Queen Theater, ki je stala 86 milijonov tolarjev. Tam sameva še približno 50 drugih igralnih avtomatov.
V novem ljubljanskem kazinoju je predsednik uprave za prva dva meseca napovedal 400 gostov na dan, v septembru pa že 600. Pa jih še vedno le redko pride več kot 250 na dan. Prvi mesec je imela igralnica 97 milijonov tolarjev bruto prometa, avgusta pa 107 milijonov. Načrt pa je bil 220 oziroma 300 milijonov tolarjev.
Čeprav je bila narejena podrobna ekonomska študija za selitev ljubljanskega kazinoja v BTC in je bilo o tem podpisano tudi pismo o nameri, je prejšnji nadzorni svet uveljavil odločitev o selitvi v Domino – brez študije, čez noč.
Novi ljubljanski kazino je skoraj neopazen. Napis na fasadi je neosvetljen, tudi v notranjosti ni nobenega napisa, hotelski projektant ga ne dovoli zaradi domnevne kazitve celostne podobe hotela. V marketingu so zaposleni štirje ljudje, ki se ukvarjajo predvsem z najemanjem izvajalcev zabavnega programa v igralnici. V juliju so za program porabili 35.000 evrov, avgusta 40.000 evrov.
Na drugi strani je redno zaposlenih le še pet krupjejev, čeprav so ob odprtju javno obljubljali kopico novih delovnih mest. Za primerjavo, na Miklošičevi je bilo redno zaposlenih petnajst krupjejev. Na blagajni dela 25 ljudi, od tega je redno zaposlenih le pet. Na novi lokaciji so redno zaposlene preprosto zamenjali s študenti, ki seveda nimajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje blagajniških poslov.
Hotel Domina, ki je del verige italijanskih hotelov, je domnevno dal poroštvo za velik kredit za igralnico, zato jo praktično vodijo štirje Italijani, šminkerji iz San Rema, kar sploh ni zakonito. Osebju v igralnici jih nihče ni niti predstavil, Ivankovič je le prepovedal vsakršen stik z njimi. Italijani, formalno so svetovalci uprave, so najprej le opazovali, zdaj pa so že napol prevzeli vodenje. Najmanj eden od njih je stalno navzoč v igralnici, obvezno pa pri štetju denarja ob osmih zjutraj.
Od štirih videokontrolorjev ima ustrezne izpite in zna slediti morebitnim prevaram za mizo le eden, drugi je bivši blagajnik, tretji je bivši receptor blagajnik in četrti je človek, ki je v Mercatorju delal na nadzornih kamerah. Odkar je kazino v Domini, niso iz nadzorne sobe niti enkrat javili, da je bilo kaj narobe vplačano, čeprav delajo za mizami sami mladi, neizkušeni krupjeji.
Žive igre v Domini še nekako uspevajo, avtomati pa zaradi neprimerne lokacije za igralce, ki zavijejo v igralnico spotoma in igrajo za manjše vsote, sploh ne. Zato se je direktor Ivankovič odločil, da bo vse igralne avtomate, pri katerih določiš, koliko bodo vrnili igralcem, nastavil (zmanjšal) na 90, 91 in 92 odstotkov vračanja. Tehnikom, ki so morali znižati nastavitve, je razložil, da je igralnica trenutno v slabem finančnem stanju, čez kakšno leto, ko bo v boljšem, pa bodo odstotek vračanja zvišali. Uslužbenec iz SIQ (slovenski kakovostni standard) je po obisku ljubljanskega kazinoja na novi lokaciji izjavil, da bi bili igralni avtomati s takšnimi odstotki vračanja v novogoriškem Hitu popolnoma prazni oziroma brez obiska.
V začetku septembra so italijanski svetovalci ugotovili, da gre vse skupaj narobe. Vprašali so tehnike, ti pa so jim povedali, da delajo po ustnih naročilih direktorja Ivankoviča. V Domini so se 7. septembra popoldne sestali predsednik nadzornega sveta igralnice Igor Bončina (bivši direktor GR, znani stečajni upravitelj, 40-odstotni lastnik prednostnih delnic Casinoja), predsednik uprave Peklenik, finančni direktor Peter Cerar, predstavnik verige hotelov USB (avstrijski investitor), šef italijanskih svetovalcev Ricardo Tore in znani odvetnik Andrej Toš. Po zaslišanju tehnikov so pred vrata Ivankovićeve pisarne postavili varnostnika z ukazom, da direktorju igralnice prepove vstop. Direktorja igralništva ni več na spregled.
Kdo bo torej odgovarjal za popolnoma zgrešeno investicijo Casinoja Ljubljana? Je bil cilj mogoče le v tem, da se dokonča investicija, usoda igralnice v prihodnosti pa sploh ni več po membna? Pravi odgovor je verjeten približno toliko kot visok dobitek na ruleti.
Gorazd Suhadolnik
O.marian at 5:03 pop.
0 komentar
