Igralci iščejo več kot le kocko

Žurnal, 13.10.2005

Casino Ljubljana se je letos preselil na večjo lokacijo, na stari pa je nastal nov igralni salon. Kljub rastoči konkurenci na področju igralnih salonov v prestolnici so bili lanski poslovni rezultati zadovoljivi. Prihodki od iger na srečo so se lani okrepili za 9,3 odstotka in so znašali 762 milijonov tolarjev. Letos zaradi selitve načrtujejo močan skok prometa. Ta naj bi se kar potrojil na 2,3 milijarde tolarjev. Aleš Peklenik, predsednik uprave družbe, vidi njihovo prednost pred drugimi v tem, da so edini v Ljubljani s koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo. To pomeni možnost prirejanja živih iger (igre s kroglico in kartami, ki jih vodi krupje). Glavni konkurent Casinoja Ljubljana je grosupeljski igralni salon Kongo, ki je nastal na lokaciji nekdanjega motela. »Če govorimo strogo o igralništvu, so naši konkurenti vsi,« pravi Aljoša Krupenko, vodja salona Kongo. Prihodki iz leta 2003 so poskočili iz 250 milijonov tolarjev na 1,5 milijarde tolarjev v letu 2004. To je posledica pridobitve koncesije za prirejanje iger na srečo konec leta 2003. Igralniška dejavnost je lani pomenila 58 odstotkov oziroma 872 milijonov tolarjev celotnega prihodka.

Igrajo zlasti Slovenci

Lani je igralnice v Sloveniji obiskalo dobra dva milijona obiskovalcev. Od tega je bilo 85 odstotkov tujcev. Posebnost igralništva v Ljubljani in okolici je, da so obiskovalci večinoma Slovenci. Lani je igralnico v Ljubljani obiskalo dobrih 53 tisoč ljudi. Od tega jih je bilo 66 odstotkov iz Slovenije. Delež tujih gostov pa želijo v prihodnje povečati. Letos napovedujejo 132 tisoč obiskovalcev. Salon Kongo je lani obiskalo v povprečju 115 tisoč ljudi. Čeprav je to dvakrat več kot v igralnici, je povprečna poraba obiskovalca za slabo polovico manjša. »Odstotek tujih gostov v preteklem letu je bil relativno visok ob upoštevanju trenutne davčne politike in oddaljenosti drugih držav od salona,« ugotavlja Krupenko. Sicer se davek odmerja glede na promet in trenutno znaša približno 40 do 50 odstotkov prometa, čemur je treba dodati letno plačilo za koncesijo.

Igralništvo za razvoj

V državno blagajno je iz Konga odteklo okroglih 400 ter iz Casinoja Ljubljana 250 milijonov tolarjev davkov in koncesijskih dajatev. Marko Jaklič, profesor na ekonomski fakulteti, meni, da bi morali zmanjšati davčno obremenitev na 13 odstotkov. Denimo, v Nevadi, ki je eno od svetovnih središč igralništva, ta znaša 6,5 odstotka. Jaklič vidi prihodnost razvoja igralništva v Ljubljani v uporabi bolj rigoroznih standardov oziroma v omejitvi gostilniškega tipa igralništva. »Na osnovi takšnega koncepta bi Slovenija dobila »kravo molznico «, ki bi sistemu omogočala tudi bolj tvegane investicije v druge dejavnosti, še posebej visokotehnološke, ki so tako z vidika kulture in gospodarske uspešnosti nujne. Ne moremo imeti vseh jajc v košari, ki se ji reče igralništvo oziroma visokokakovostni turizem,« zaključuje. Tudi Jonas, TV-voditelj in mojster pokra, je podobnega mnenja: »Lahko bi svetovni populaciji ponudili prostor, kjer bi se ljudje do norega izživeli in zabavali, Slovenci pa bi jih med tem opazovali in se na tihem režali razpadu zahodne dekadence. Zato jim moramo ponuditi še kaj drugega, ne samo kocko.«

Marja Milič